Ime je dobila po akademskem slikarju domačinu Rudolfu Kotniku in nas vodi od Hoč preko Križne kapele sv. Lenarta in Pohorskega dvora. Lepa in lahko prehodna pot ob vseh letnih časih – in če ste povprečni hodci, zanjo potrebujete skoraj tri ure. Del poti je speljane po asfaltu – tak je tudi začetek od teniškega igrišča v Hočah do gozda. Vse etape so označene s preglednimi tablami, spremlja pa nas oznaka s številko 2. Čeprav to ni zahtevna tura, so kar štirje vzponi: prvi je do Križne kapele (Glivnik), ta nas prav prijetno segreje. Ob potoku hodimo mimo nekdanjih zemljank JLA, ki so danes le še zarasel spomin na neke čase. Ko si (skozi vrata) ogledamo cerkvico sv. Križa, se spustimo v dolino proti Čreti, a se hitro vzpnemo po asfaltu na Vrhe nad Polano, kjer je meja hoške in slivniške fare. Na hiši Ivana Pehanta v Zgornjih Hočah 52/b lahko občudujemo zelo lep in ohranjen grafit prof. Rudolfa Kotnika. Za hišo se po lepi gozdni poti spustimo mimo podružnične šole Reke, kjer nas ponovno čaka asfalt in tretji vzpon do cerkvice sv. Lenarta. Mimo propadajoče domačije, ki podarja enkratno podobo stare arhitekture, se spustimo po kolovozu do asfalta. Ko ga zapustimo, pridemo do slikovitega potoka, nato pa se vzpnemo čez dvorišče domačije proti Pivoli. Ta del vzpona do riža v Pivoli je najbolj strm, nato pa se spustimo do vile in gradu. Zadnji del poti pod Pohorskim dvorom nas vodi mimo starega ribnika do Siničevega mlina, nato pa ob Hočkem potoku do Vreclove plantaže jabolk – od tam pa do tenisa. Kotnikova pot nam nudi kar nekaj lepih razgledov po dolini in na Pohorje. Za krajše sprehode je prijetno prehoditi le posamezni del poti, vredno pa je obiskati vse.