Cerkev sv. Jurija – Sp. Hoče s Hočko kripto

Cerkev sv. Jurija v starem jedru Hoč je ena spomeniško pomembnejših cerkva. Edina na Slovenskem namreč hrani pod seboj izvirno prastaro kripto, ki je bila namenjena bogoslužju in molitvi k Devici Mariji. Uvršča se med najstarejše srednjeveške stavbe na Slovenskem. Stara je skoraj tisoč let. Cerkev se prvič omenja leta 1146 in je sedež ene prvih in največjih pražupnij na Slovenskem. V svojem jedru izvira iz 11. stoletja, njena zdajšnja podoba z barokizirano ladjo in baročno nadzidavo zvonika pa je z začetka 15. stoletja. Cerkev z obzidjem nekdanjega pokopališča tvorijo ladja in gotski prezbiterij, kapeli, zakristija in zvonik s čebulasto streho. Oprema cerkve je stilsko raznolika; poudariti velja še zlasti poznobaročna oltarja Jožefa Holzingerja, znanega mojstra iz 18. stoletja. Glavni oltar krasi kip sv. Jurija, zavetnika poljedelcev, sadjarjev in vinogradnikov. Cerkev je do pred stoletjem hranila tudi edinstveno Hoško Madono, sliko italijanskega mojstra Giovannija Francesca da Riminija, veliko dragocenost slikarstva na Slovenskem; leta 1911 ji je sliko podaril grof Pallavicini, tedanji lastnik gradu Hompoš. Dobro desetletje pozneje so jo prodali v Ljubljano, kjer je zdaj na ogled v Narodni galeriji. V notranjosti cerkve sv. Jurija je ob vhodu vanjo na ogled njena replika. Prastara kripta Spustite se v podzemlje – v prastaro, edino ohranjeno slovensko zgodnjeromansko kripto! Ta leži pod delom cerkvene ladje, delom prezbiterija in južno kapelo. Najverjetneje so jo sezidali obenem s prvotno cerkvijo. Zidna struktura, način gradnje v motivu ribje kosti in drugi elementi dokazujejo, da je to zgodnjeromanski kultni prostor, kar je v slovenski cerkveni arhitekturi edinstven primer. Kripta sestoji iz dveh pravokotno postavljenih kapel: Marijine, ki je dvakrat križno obokana, in relikviarne dvoladijske, šestkrat križno obokane. Prva kapela se na vzhodni strani razdeli na tri ozke niše, ki so predstavljale oltarni del. Skozi južno nišo je zdajšnji vhod v kripto. Druga kapela je bila namenjena obredom, povezanim s pokopom in hrambo relikvij.
V obeh prostorih kripte so ohranjeni kot oporni gradbeni členi različni rimski kamni iz belega pohorskega marmorja. Osrednje mesto pa pripada v celoti ohranjenemu žrtveniku sončnemu bogu Mitri. Obisk – Za ogled cerkve sv. Jurija in kripte pišite ali pokličite na Nadžupnjiski urad sv. jurija v Hočah.